Svojega otroka sem naučila kuhati zelo zgodaj
Že od malega je moj sin bil neprestano zraven mene, ko sem kuhala jedi ali pekla kakšne sladice. Tako sem mu vedno dala v roke kuhalnico ali kos testa, da se je s tem igral. Ko sem kuhala, sem vedno na glas govorila, kaj točno počnem, tako je že kmalu spoznal vso zelenjavo, ker je bil prisoten, ko sem jo rezala.
Kako ne bi prepoznal čebule, če pa so se mu zarosile oči, ali pa česna, ki ga je dal v usta in ga je zapeklo, tako se je sam počasi učil in spoznaval jedi. Ko je bil večji, pa je pokazal še večje veselje in takrat mi je pomagal že za prav. Velikokrat sva kuhala skupaj in ne spomnim se, da bi kadarkoli nanj pritiskala, enostavno je v tem užival in rad je pripravljal različne jedi na žlico, še posebej rad pa je z menoj pekel sladice.
Že v šoli so bili presenečeni, kako tako veliko zna. Kajti kuhinja ti da kar veliko znanja, na vseh področjih. Tako nikoli ni imel težav z zelenjavo, in če je kdo ni jedel, mu je skušal razložiti, zakaj je zelenjava zdrava, zakaj je takšne barve in zakaj ima takšen okus. Vse je povedal tako, da so še učiteljice rade poslušale.
Sedaj je odrasel in sam skrbi zase, nikoli ne pričakuje, da bom jaz pripravila jed, vedno si jo pripravi z veseljem tudi sam, če pa ga na štedilniku kaj čaka, pa je še toliko bolj srečen, ker saj veste, da mladi nimajo časa.
Vem pa, da sem naredila prav, da moj sin zna kuhati in tako poskrbeti zase.